Ustvarjanje mozaikov je starodavna umetnost. Že 3000 let pr.n.št. so jih izdelovali v Mezopotamiji iz koščkov gline, naravnega kamna, slonove kosti in stekla. V starem Egiptu so krasili tla, stebre in fasade templjev in palač, za izdelavo pa so uporabljali tudi poldrage kamne, srebro in zlato. Kasneje so jih prevzeli  stari Grki in Rimljani, pri katerih so mozaiki dosegli poln sijaj in zapletenost. Bizantinci so jih uporabili predvsem za krasitev notranjosti cerkva. Mozaična umetnost je kasneje v srednjem veku, predvsem v Italiji, doživela velik razcvet.

 Mozaik razbije monotonost prostora, izžareva energijo v prostor in mu daje pridih lepote in privlačnosti.

Je povezan vzorec ali podoba, sestavljena iz neštetih majhnih koščkov kamna, stekla ali keramike. Za izdelavo lepega mozaika je potreben navdih, smisel za barve in podrobnosti ter veliko časa in natančnega dela.